Šolska in vrstniška mediacija: učinkovita metoda reševanja konfliktov, ki se porajajo na šoli med učenci, učenci in učitelji, učitelji, učitelji in starši, šolo in okoljem; v šolski prostor vnaša dialog, zmanjšuje nasilje, vzgaja mladostnike za kritično razmišljanje in jih uči mirnega soočanja z razlikami in drugačnostjo.

Vzgojiteljem in pedagoškim delavcem je zaupana odgovorna in zahtevna naloga: izobraževati in vzgajati mlade. V družb in v šoli smo priča številnim pojavom nestrpnosti in nasilja, ki se izraža v odnosih med učenci, med učenci in učitelji, med šolo in starši ter šolo in okoljem. Kljub različnim preventivnim programom za preprečevanje nasilje primanjkuje programov, ki bi mladostnikom, učiteljem in staršem nudili konkretne možnosti za učenje veščin strpnega reševanja sporov. Programi mediacije v šoli jim to ponujajo!

Kot v drugih okoljih, kjer se gibljejo mladi, je tudi šola kraj nenehnih konfliktov, sporov in nesporazumov.

Konflikti so večplastni, vanj pa so vpleteni vsi, katerim je šola na tak ali drugačen način stična točka določenih interesov ali potreb:

  • učenci,
  • učitelji in vzgojitelji,
  • strokovni delavci šolskih svetovalnih služb,
  • drugi delavci na šoli,
  • starši, svet staršev,
  • ljudje, ki stanujejo v neposredni okolici šole,
  • mladostniki, ki se v popoldanskih in večernih urah zadržujejo na šolskem igrišču in v okolici šole,
  • razna športna in druga društva, ki koristijo infrastrukturo šol, zlasti telovadnico.

KAJ LAHKO STORI ŠOLA?
Šola ne more spremeniti nasilne družbe, lahko pa nauči učence: 

  • alternativnih oblik reagiranja na konflikt
  • odgovornosti
  • razumeti in sprejeti posledice svojih ravnanj.

S perspektivo šolske in vrstniške mediacije – prestaviti diskurz s polja nasilja v območje konflikta – s tem pa odpiramo resnično možnost preventivnega delovanja zoper nasilje v šoli.
Preventiva pred nasiljem v šoli je v učenju in vzgoji za mirno, ustvarjalno, odprto in dobronamerno reševanje sporov.

Konfliktom se ne moremo izogniti oziroma je nesmiselno, da bi se jim izogibali – lahko pa se v primeru konflikta vsi »vpleteni« v šolsko strukturo naučijo takšnega ravnanja, bo predstavljalo preventivo pred nasiljem.

Gre za vnašanje kulture dialoga v šolski prostor, za učenje poslušanja, za refleksijo in avtorefleksijo.
Gre za premik od posledic k vzrokom.

KONFLIKT – MEDIACIJA
V perspektivi mediacije, enega od zelo učinkovitih načinov za ustvarjalno reševanje konfliktov, je:

  • konflikt priložnost za pogovor,
  • izmenjavo stališč,
  • iskanje skupnih optimalnih rešitev,
  • odkrivanje novih, še nepoznanih in nepreizkušenih možnosti.

Konflikt je priložnost za intimno srečanje ne le s svojim bližnjim, ampak tudi s samim seboj.
Mediacija v šoli predstavlja način mirnega,  konstruktivnega in dogovornega načina reševanja konfliktov in sporov med učenci, dijaki, učitelji, starši in drugimi delavci šole oziroma vzgojne ustanove.

VRSTNIŠKA MEDIACIJA

  • je eden od načinov reševanja konfliktov, ki postavlja spor, predvsem pa mladostnike, ki so vpleteni vanj, v drugo perspektivo
  • gre za drugačen pogled na reševanje konfliktov, kjer prevzamejo odgovornosti in naloge za svoje spore mladi sami
  • gre za celosten program ustanove, ki prinese spremembe v celotni shemi pristopa k reševanju konfliktov
  • izboljša se šolska klima.

Gre za proces, v katerem sta udeležena vsaj dva učenca ali dijaka, med katerima je prišlo do nesoglasja, konflikta ali spora. Obe strani morata biti pripravljeni nastalo situacijo razrešiti na miren, strpen in produktiven način.

Pri tem jima pomaga tretji, nevtralni vrstnik, ki z različnimi znanji, veščinami in tehnikami učencema v konfliktu pomaga pri razlagi različnih pogledov, izražanju želja in potreb, da bi poiskala najboljšo med možnimi rešitvami.

ŠOLSKA MEDIACIJA

Šolsko mediacijo izvajajo strokovni delavci na šoli, ki so usposobljeni za mediiranje.

S šolsko mediacijo se tako lahko rešujejo problemi, ki spadajo v sam vrh trikotnika reševanja sporov, kar velja tako za konflikte med učenci, kot tudi med učenci in učitelji ali med učitelji in starši.

PREDNOSTI  MEDIACIJE V ŠOLI:

  • spodbuja pozitivno komunikacijo
  • zmanjšuje nasilje, vandalizem in druge agresivne načine izražanja nesoglasja
  • spodbuja otroke in mladostnike, da svoje konflikte rešujejo tako, da prisluhnejo drug drugemu, razvijajo kritično mišljenje in veščine razreševanja konfliktov
  • uči mirnega načina soočanja z razlikami in drugačnostjo
  • motivira učence za občutek pravičnosti
  • konflikti so uspešno rešeni in obe strani sta zadovoljni z izidom
  • učenci osvojijo pomembne življenjske veščine, kar velja tako za mediatorja kot ostala udeleženca:
  • dobro komunikacijo, iskanje in evalviranje rešitev, sprejemanje odgovornosti za lastne odločitve, sobivanje z drugače mislečimi
  • naučene veščine lahko učenci prakticirajo v konkretnih sporih iz vsakdanjega življenja
  • mediacijski proces privabi iz učenca vrline, kot so opravičilo ali priznanje nasprotniku, željo po odpuščanju, prijateljstvo
  • povečuje samospoštovanje
  • opolnomoči učence in prispeva k njihovi osebnostni rasti
  • mediacija je primerna in koristna za vse učence, tudi tiste, ki so pojmovani kot »težavni«
  • mediacija doprinese učiteljem več časa za tisto, kar je njihova primarna naloga – poučevanje, ker imajo manj opravka z disciplinskimi nalogami
  • mediacija deluje preventivno: ni uporabna zgolj za razreševanje konfliktov, temveč v veliko primerih prepreči, da bi spor prerasel v nasilje
  • mediacija izboljša splošno »klimo« v  šoli: povečuje občutek pripadnosti, prijateljstva in obvladovanja šolske situacije; šola postane bolj varen in ustvarjalen kraj.

KAJ PRAVIJO UDELEŽENCI – VRSTNIŠKI MEDIATORJI?
Dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana – Gimnazije in veterinarske šole, ki so postali vrstniški mediatorji, vidijo namen in prednosti mediacije takole:
“S pridobljenim znanjem bi rad pomagal ljudem v sporu…”
“Doživela sem že, da nisem znala posredovati v sporu na pravi način. Pridobljena znanja bom lahko uporabila v življenju…”
“Moti me, ko se ljudje okoli mene prepirajo….”
“Rada se pogovarjam z ljudmi, jih poslušam…”
“Velikokrat sem tudi sam vpleten v spor in razmišljam o pravilni rešitvi. Rad bi se naučil gledati na spor z različnih strani…”
“Ni prijetno, če si z nekom v sporu…”
“Vsak spor se da razrešiti, za to pa je potreben temeljit pogovor…”

Udeleženec usposabljanja za vrstniško mediacijo
“Sem tak človek, ki se večkrat skrega, in zaradi tega sem imel tudi težave. Zdaj, ko se usposabljam za šolskega mediatorja, se učim mirnosti in strpnosti, še zlasti pomembno pa se mi zdi, da se naučimo poslušati druge. Tudi starše. Komaj čakam, da bom usposobljen za mediatorja, čeprav bom pogrešal dolge debate, ki jih imamo vsak teden na srečanjih, ki se včasih zavlečejo tudi v pozne ure.”
(Martin Dežman Vogrič, dijak BIC Ljubljana)
KAJ PRAVIJO UDELEŽENCI – ŠOLSKI MEDIATORJI?
»Taka usposabljanja bi morala biti del učnega načrta izobraževanja pedagoških delavcev že na fakulteti in tudi drugih, ki imajo opravka z ljudmi. Tako usposabljanje ti da veliko za profesionalni razvoj in osebno rast.«

»Današnji šolski sistem pretresajo šoki, saj je bilo v preteklosti storjenih veliko strokovnih napak predvsem na področju vzgoje otrok. Delo učitelje je dandanes stresno in zelo tvegano, saj ga za najmanjši prekršek lahko pokličejo na zagovor. Medtem, ko je na področju dolžnosti otrok in prevzemanja odgovornosti ter spoštovanja sočloveka veliko zamujenega. Menim, da je mediacija VELIKA PRILOŽNOST, da se stvari na vzgojnem področju zopet postavijo na mesto, kamor spadajo.«

»Zelo aktualno, saj je šolski sistem preveč naravnan k reševanju problemov s kaz. ukrepi, premalo pa prisluhne težavam otrok. Tako pa je lahko že v naprej načrtovano, da se lahko ob konfliktu pogovoriš in iščeš rešitev s pomočjo šolskega ali vrstniškega mediatorja.
Zdaj je pravi čas: pripravljajo se vzgojni načrti, veliko se sliši o nasilju, šole se borijo za večje število učencev… Prisotni na usposabljanju smo pokazali, da nas zadeva zelo zanima, da nam to predstavlja nov izziv, pripravljeni smo na tem področju delati, sodelovati…«

IN KDAJ BO MEDIACIJA NA ŠOLI USPEŠNA???

  • če mediacija ne bo pojmovana zgolj kot “program”, temveč “projekt šole” za novo kulturo odnosov
  • če bo vodstvo (šole) resnično podpiralo mediacijo
  • če bodo v mediacijo vključene vse skupine oz. “vsi”: učenci, učitelji, tehnično osebje na šoli (kuharice, snažilke, hišnik, receptor), vodstvo šole, starši
  • če bo šola imela (najmanj enega) dobrega koordinatorja
  • če bodo med vrstniškimi mediatorji zastopane najrazličnejše skupine z različnih vidikov: učnega uspeha, nacionalnosti, spola, leaderji,…
  • če se bodo dosledno upoštevala temeljna načela mediacije (prostovoljnost, zaupnost, nevtralnost, nepristranskost,…)
  • če mediacija ne bo pojmovana zgolj kot tehnika, temveč vzgojni proces
  • če bo šola prepoznavala konflikte in jih zaznavala ter nanje odreagirala – “nična toleranca nasilja”
  • če si bomo za odnose in za človeka vzeli ČAS
  • če bo MEDIACIJA  na šolo prinesla NOVO KULTURO ODNOSOV…