Mediacija je postopek, v katerem se osebe, ki so v sporu, ob pomoči tretje osebe (mediatorja) pogovorijo ter ugotovijo, kje so točke njihovega spora, si izmenjajo stališča, izrazijo svoja mnenja, ideje, težave in strahove ter poskušajo najti rešitev, ki bo ustrezala stranem v sporu. V mediaciji prevzameta sprti strani sami odgovornost za razrešitev nastalega konflikta. Mediacija ima zato moč, da okrepi oziroma na novo vzpostavi odnos zaupanja in spoštovanja. Postopek mediacije je prostovoljen: svobodna vključitev strani, vpletenih v konflikt, v postopek mediacije, je pogoj in zagotovilo za uspešnost mediacije.

Mediacije izvajamo v Mediacijskem središču Kranj ter na Inštitutu za mediacijo Concordia. Več o stroških mediacije tukaj >>>

VEČ O MEDIACIJI IN POSTOPKU MEDIACIJE

Proces mediacije vodi in usmerja mediator, ki je zaupna in nepristranska oseba. Njegova naloga je, da vodi mediacijo v skladu z načeli mediacijskega postopka. Zagotoviti mora, da se med postopkom mediacije obe strani počutita enakovredno, ter obema dati priložnost, da se izrazita in pojasnita svoja stališča. Sprtima stranema pomaga oblikovati dogovor, ki predstavlja rešitev spora. Mediator je za mediiranje ustrezno praktično in teoretično usposobljen.

Mediacija je zelo uspešen način urejanja medsebojnih razmerij odnosov. Udeleženci lahko namreč svoje spore rešijo dogovorno (dokler vsi v neki rešitvi ne prepoznajo kvalitativno dobrega sporazuma, slednjega ni), sporazumno (odnosi se zaradi pozitivne komunikacije izboljšajo in ne poslabšajo), hitro (povprečna mediacija traja tri srečanja, ki se izvedejo v enem mesecu), cenovno ugodno (če jih primerjamo s sodno potjo reševanja sporov), trajno (ker je dogovor sporazumen, ga udeleženci tudi izpolnijo), celostno (predmet mediacije so lahko vsi spori med udeleženci in ne le izbrani konflikt).

Mediacija je dobrodošla metoda reševanja sporov, saj predstavlja enega najmanj neprijetnih in najmanj travmatičnih načinov ureditve medsebojnih odnosov.

V vsaki mediaciji so upoštevana naslednja temeljna načela mediacije:

  • Prostovoljnost in zaupnost.
  • Sodelovanje tretje osebe – mediatorja.
  • Nepristranskost mediatorja.
  • Mediator strankama ne svetuje.
  • Mediator ni pooblaščen za sprejemanje odločitev.
  • Pospeševanje pogajanj in ustvarjanje varnega pogajalskega okolja.
  • Dajanje moči strankam.
  • Obvladovanje antagonizma med strankama.
  • Sporazumna rešitev.

Mediacija je dobra rešitev:

  • ker odnos med osebami v sporu ni tekmovalen, temveč sodelujoč;
  • ker nosita odgovornost za rešitev oz. izid vpleteni strani sami;
  • ker osebe, ki imajo konflikt, same odločajo, kaj, kdaj, kako, do kje se bodo dogovorile oz. rešile konflikt;
  • ker je žarišče usmerjeno v prihodnost (kako bova rešila) in ne na preteklost (kaj, zakaj se je zgodilo);
  • ker je osebam dana popolna svoboda izbire:
  • ker je razmerje moči uravnoteženo (za to skrbi mediator);
  • ker osebe v konfliktu najbolje vedo, kaj je za vsakega od njih najboljše in najbolj pravično
  • v postopkih, kjer se odnos nadaljuje v prihodnosti (zlasti družinski spori).

Cilji mediacije:

  • kvalitetno, konstruktivno in sodelujoče reševanje medsosedskih sporov
  • izboljšanje komunikacije in odnosov med sosedi
  • zmanjševanje sporov med sosedi
  • hitra in stroškovno nizka rešitev sporov
  • zagotavljanje zaupnosti postopka in vsega, kar se dogaja na mediaciji
  • doseganje celostnih rešitev sporov med udeleženci – reševanje vseh spornih vprašanj
  • iskanje rešitev in sklepanje dogovorov, ki bodo najugodnejši za vse vpletene udeležence
  • sklepanje dogovorov, ki predstavljajo trajn(ejš)o rešitev sporov med vpletenimi
  • širjenje mediacije kot nove kulture odnosov.

Vabljeni, da se na nas obrnete s predlogom za mediacijo.